Leccinum aurantiacum

Kaj morate vedeti

Leccinum aurantiacum je vrsta glive, ki jo najdemo v gozdovih Evrazije in Severne Amerike. Ima velik, izrazito rdeč klobuk in je v Severni Ameriki znana tudi pod imenom rdečekapkasta strniščna goba. raste skupaj z različnimi drevesnimi vrstami, vključno s hrasti, brezami in bukvami. Tako kot številne druge gobe ima tudi Leccinum aurantiacum potencialne koristi za zdravje. Je dober vir vitaminov B in D ter mineralov, kot sta selen in kalij.

Rod Leccinum ima edinstvene značilnosti, kot so tanko steblo z debelimi luskami, himenofor iz tankih, dolgih cevk z majhnimi porami ter belo ali rumenkasto meso, ki se po prerezu obarva. Vse gobe vrste Leccinum so mikorizne in užitne. Ljudje to vrsto radi jedo in jo lahko pripravijo podobno kot druge užitne bolete, vendar njeno meso pri kuhanju zelo potemni. Kot druge gobe iz družine Boletaceae je tudi ta goba nagnjena k temu, da jo napadejo ličinke.

Druga imena: Steblo rdečepoljskega strgača, oranžna hrastova boleta, nemško (Espenrotkappe), nizozemsko (Rosse populierboleet).

Prepoznavanje gob

1. Kapica

   Kapica Leccinum aurantiacum se začne kot krogla ali globoka kupolasta oblika, prekrita s finim krznom, nato postane ravna z luskasto površino, od opečnato rdeče do temno rjave barve. Lahko je 1.57 do 8.66 palcev (4 do 22 cm) široka in s trikotnimi zavihki ob robu.

2. Cevke in pore

   Cevke so okrogle, sprva bele, nato bledo rjave in se končajo z majhnimi, oglatimi porami, ki se obarvajo rožnato sivo in nato temno sivo.

3. Steblo

   Steblo je belo ali buffasto in 1.97 do 9.84 palcev (5 do 25 cm) visoka, s premerom 0.59 do 1.97 palcev (1.5 do 5 cm), pokrite z rdečerjavimi volnenimi luskami, ki s starostjo postanejo temnejše.

4. Meso

   Sveže odrezano meso je belo, vendar se lahko ob rokovanju ali rezanju rahlo modrikasto obarva in proti dnu potemni.

5. Spore

   Ozko elipsoidne do fusiformne, 12.5-18.5 x 3.5-6 µm.

6. Odtis spore

   olivno rjava do oker rjava.

7. Habitat

   Poleti in jeseni raste raztreseno do skupinsko v tleh pod borovci v gozdu, ki ga večinoma sestavljajo borovci in oseka.

8. Kemična reakcija

   s formalinom umazano rožnato rdeča, pozneje postane rjavo-vijolična. Z železovim sulfatom postane trama sivkasto zelenkasta, na prej neobarvanih mestih pa nekoliko bolj zelenkasta.

Podobne vrste

1. Leccinum versipelle

   Ima pa svetlejši klobuk z več rumenimi odtenki in hrapavost stebla je od začetka temna.

2. Leccinum vulpinum

   Pojavlja se v okolici borovcev in smrek. Vsi avtorji jih ne priznavajo kot ločene vrste.

3. Leccinum rufum

   ima manj rdečo površino pokrovčka in bele luske na steblu.

4. Leccinum albostipitatum

   raste z osiko in ima bele luske na steblu.

5. Leccinum insigne

   Najdemo ga v Severni Ameriki, raste v osikovih ali brezovih sestojih.

Taksonomija in etimologija

Oranžno hrastovo boltanko je leta 1781 prvič opisal francoski naravoslovec Jean Baptiste Francois (Pierre) Bulliard in ji dal znanstveno ime Boletus aurantiacus. Trenutno sprejeto znanstveno ime Leccinum aurantiacum je leta 1821 objavil britanski mikolog Samuel Frederick Gray (1766-1828).

Rodovno ime Leccinum izhaja iz stare italijanske besede, ki pomeni gliva, medtem ko se posebni epiteton aurantiacum nanaša na oranžno barvo klobuka.

Sinonimi in sorte

• Boletus rufus Schaeffer (1774), Fungorum qui in Bavaria et Palatinatu circa Ratisbonam, 4, p. 75, tab. 103

• Boletus aurantiacus Bulliard (1784), Herbier de la France, 5, tab. 236 & zavihek. 489, fig. 2 (Basionyme) Sanctionnement : Fries (1821)

• Boletus leucopodius Persoon (1800) [1799], Observationes mycologicae seu descriptiones tam novorum quam notabilium fungorum, 2, str. 11

• Boletus aurantius Persoon (1801), Synopsis methodica fungorum, str. 504

• Boletus aurantius var. ß leucopodius (Persoon) Persoon (1801), Synopsis methodica fungorum, p. 504

• Boletus aurantius var. γ rufus Persoon (1801), Synopsis methodica fungorum, p. 505

• Suillus aurantiacus var. γ rufus (Persoon) Poiret (1806), v: Lamarck, Encyclopédie méthodique, Botanique, 7, p. 497

• Suillus aurantiacus var. ß leucopodius (Persoon) Poiret (1806), v: Lamarck, Encyclopédie méthodique, Botanique, 7, p. 497

• Suillus aurantiacus (Bulliard) Poiret (1806), v: Lamarck, Encyclopédie méthodique, Botanique, 7, str. 497

• Tubiporus julii-mensis Paulet (1808) [1793], Traité des champignons, 2, p. 369, tab. 169, fig. 1-2

• Leccinum aurantiacum var. leucopodium (Persoon) Gray (1821), A natural arrangement of British plants, 1, p. 646

• Leccinum aurantiacum var. rufum (Persoon) Gray (1821), A natural arrangement of British plants, 1, str. 646

• Boletus aurantiacus var. rufus (Persoon) Mérat (1821), Nouvelle flore des environs de Paris, Edn 2, 1, p. 46

• Boletus scaber var. aurantiacus (Bulliard) Pollini (1824), Flora veronensis quam in prodomum florae italiae septentrionalis, 3, str. 603

• Boletus scaber var. rufus (Persoon) Pollini (1824), Flora veronensis quam in prodomum florae italiae septentrionalis, 3, str. 604

• Boletus viscidus var. ß aurantiacus (Bulliard) Duby (1830), Botanicon gallicum seu synopsis plantarum in flora Gallica, Edn 2, 2, p. 784

• Boletus aurantius scaber Secretan (1833), Mycographie Suisse, 3, str. 9 (nom. inval.)

• Boletus rufus scaber Secretan (1833), Mycographie Suisse, 3, str. 10 (nom. inval.)

• Gyroporus rufus (Persoon) Quélet (1886), Enchiridion fungorum in Europa media et praesertim in Gallia vigentium, str. 161

• Boletopsis rufa (Persoon) Hennings (1898), v Engler & Prantl, Die natürlichen pflanzenfamilien, 1(1**), p. 194

• Solenia rufa (Persoon) Kuntze (1898), Revisio generum plantarum, 3, p. 522

• Tubiporus rufus (Schaeffer) Ricken (1918), Vademecum für pilzfreunde, Edn 1, str. 204

• Krombholzia rufa (Persoon) E.-J. Gilbert (1931), Les livres du mycologue, tome 3. Les Bolets, p. 183

• Krombholzia aurantiaca (Bulliard) E.-J. Gilbert (1931), Les livres du mycologue, tome 3. Les Bolets, p. 118

• Krombholzia aurantiaca subsp.* rufa (Persoon) Maire (1933), Treballs del Museu nacional de ciències naturals de Barcelona, sèrie botànica, 15(2), p. 42

• Krombholziella aurantiaca (Bulliard) Maire (1937), Publicaciones del Instituto botánico, Barcelona, 3(4), str. 46

• Krombholziella aurantiaca subsp.* rufa (Persoon) Maire (1937), Publicaciones del Instituto botánico, Barcelona, 3(4), p. 46

• Trachypus aurantiacus (Bulliard) Romagnesi (1939), Revue de mycologie, Paris, 4(2), str. 141

• Boletus versipellis var. aurantiacus (Bulliard) Vassilkov (1948), Edibles and poisonous fungi of central parts of the European Districts of the URSS, p. 38

• Leccinum rufum (Persoon) Kreisel (1984), Boletus, SchrReihe, 1, p. 30

• Krombholziella rufa (Persoon) Alessio (1985), Fungi europaei, 2, Boletus, p. 474, pl. 80

• Leccinum leucopodium (Persoon) Dörfelt & G. Berg (1990), Feddes repertorium, specierum novarum regni vegetabilis, 101(9-10), str. 567

• Leccinum quercinum (Pilat) E.E. & Watling s. auct

Viri:

Fotografija 1 - Avtor: D: Maksim Shanin (CC BY-SA 4.0 International)

Fotografija 2 - Avtor: Björn S. (CC BY-SA 2.0 Generic)

Fotografija 3 - Avtor: Björn S. (CC BY-SA 2.0 Splošno)

Fotografija 4 - Avtor: Lycaon (CC BY-SA 4.0 International)