Hydnellum auratile
Kaj morate vedeti
Hydnellum auratile je zobna goba iz družine Bankeraceae. Plodna telesa te glive so sestavljena iz tesno združenih, lijakastih klobučkov do 5 cm (2.0 in) v premeru. Kapice so sprva svetlo oranžne z belim robom in imajo klobučevinasto površino. Na spodnji strani klobuka ima himenij viseče oranžne bodice z belkastimi konicami. Te bodice segajo po dolžini kratkega peclja. Meso je oranžno tako v klobčiču kot v peclju. V masi so spore rjave barve. Mikroskopsko merijo 4-5 krat 3.5-4.5 µm in imajo na površini kratke, zaobljene gomolje. Široko razširjena Hydnellum aurantiacum je zelo podoben, vendar ga je mogoče razlikovati po tem, da ima belo do buffovo kapico, dolgo oranžno do rjavo meso in bele trne.
Hydnellum auratile je kot vrsto Hydnum prvič opisal nemški mikolog Max Britzelmayr leta 1891. Rudolph Arnold Maas Geesteranus ga je leta 1959 prenesel v vrsto Hydnellum. Gliva je razširjena v Evropi, poročajo pa tudi iz pacifiškega severozahodnega območja Severne Amerike. V Švici velja za ogroženega.
Sinonimi: Hydnum auratile Britzelm., Hymenomyc. Südbayern 8: 14 (1891), Hydnellum aurantiacum (Batsch: Fr.) P. Kras. em. Otto 1997.
Podobne vrste
-
Razlikuje se po dolgotrajni beli barvi trna ter po večjih sporah z okrasom večjih bradavic. Poleg tega so v večini primerov plodovi oranžnega hidnelluma večji in mesnati, barva na delu mladega plodnega telesa v pokrovčku pa je veliko svetlejša kot na peclju.
Hydnellum chrysinum
Najdemo jo v Severni Ameriki v povezavi s smrekovim borom (Pinus resinosa). Stopnjo bližine obeh vrst je treba še določiti z molekularnogenetskimi študijami.
Hydnellum earlianum
Pogosta v toplejših regijah, v gozdovih iglavcev in listavcev. Razlikujejo se po žvepleno rumeni barvi trnov, ki niso nikoli oranžno-oranžni kot pri H. auratile.
Viri:
Fotografija 1 - Avtor: Irene Andersson (irenea) (CC BY-SA 3.0 Nepodprto)
