Byssomerulius corium

Kaj morate vedeti

Byssomerulius corium je pogosta vrsta skorjaste gobe iz družine Irpicaceae. Pogosta je na spodnji strani vej trdega lesa in iglavcev. Plodna telesa so sprva resupinatna z gladko, belo površino himenija. V zrelosti postane rob upognjen in se razvije v ozek, podolgovat bel klobuk, himenij pa postane merulioiden do skoraj poroiden in kremno obarvan. Po mehkem tkivu in večinoma resupinatnih plodnicah se ta vrsta razlikuje od trših vrst Stereum, ki tvorijo izrazite, vihraste, imbricirane klobučke.

Je zelo razširjena goba, ki so jo zabeležili v Afriki, Aziji, Avstraliji, Evropi in Združenih državah Amerike.

Micelij povzroča belo gnilobo. Goba je lahko precej velika, saj se lahko združi več plodnic. Skorja, dolga od 3 do 12 cm, je pravilo, v redkih primerih lahko doseže dolžino 30 cm.

Druga imena: Netted Crust, Papierzwammetje (Nizozemska), Dřevokaz papierovitý (Češka), Lederartiger Fältling (Nemčija), Mérule papyracée (Francija).

Prepoznavanje gob

1. Plodna telesa

   Plodovi so razprti ali upognjeni, s klobčičastim upognjenim robom, 5-30 cm dolgi, 2-4 cm široki, 0.debel 5-6 mm, sprva enojen, pozneje pogosto združen, tanek, usnjat, mehak, podoben papirju, krhek, ko se posuši. Zgornja površina upognjenih klobukov s komaj opazno zoniranostjo, gladka, rahlo polsteno dlakava, bela, belkasta, sivkasta. Ključavnica je sterilna, upognjena ali pritrjena, bela, rožnato-kremasta.

2. Himenofor

   Gubasto nagubane, voskaste, sprva bele, pozneje bledo rožnate, bledo rumene, bledo oranžne, rožnato oranžne, rdeče oranžne, rdečkaste, včasih svetlo rjave. Gube so 0.3 mm široka, plitva, do 1 mm globoka, s skočniki, koncentrično razporejena, ima videz mreže, z gostoto celic 2-3 na 1 mm.

3. Meso

   Meso je 0.7 mm debela, 5 mm v upognjenem pokrovčku, bela, bledo belkasta.

4. Spore

   4-9 * 2-4.5 μm, podolgovato ovalne ali skoraj valjaste, na eni strani rahlo sploščene in upognjene, z gladko površino, s kapljico, brezbarvne.

5. Odtis spor

   Bela.

6. Habitat

   Raste na padlih in suhih deblih/vejicah listavcev in iglavcev, predvsem na hrastih. Povzroča belo gnilobo lesa. Kot večina teh gob poleti izgine z vidnega polja, razen če je zelo mokro poletje. Od avgusta začne ponovno tvoriti plodove, ki jih je mogoče opazovati do konca aprila.

Podobne vrste

1. Stereum subtomentosum

   Včasih popolnoma resupinatna in potem podobna. Običajno je v različnih odtenkih sivooranžne barve.

2. Irpex lacteus

   ima spodnjo stran z nazobčanimi porami do ploščatih zob (pod mikroskopom: inkrustirani cistidiji).

3. Plicatura nivea

   je severna vrsta na jelši (Alnus).

4. Byssomerulius albostramineus

   Ustvarja le razlite plodove in ima raje toplejši del leta.

5. Phlebia tremellosa

   Lahko je tudi podobna, vendar ima sterilno površino pokrovčka pogosto z rožnatimi odtenki in je skoraj dlakava, zlasti na robu. Ima debelejšo pulpo in manjše spore.

Taksonomija in etimologija

Leta 1783 je francoski naravoslovec Jean Baptiste Francois (Pierre) Bulliard opisal to vrsto in jo poimenoval Auricularia papyrina.

Leta 1967 je estonski mikolog Erast Parmasto (1928-2012) to gobo prenesel v nov rod in jo poimenoval Byssomerulius corium.

Rodovno ime Byssomerulius izhaja iz latinskega byssus, kar pomeni "fino svileno blago". Specifični epiteton corium, ki označuje kožo ali krzno, kot je usnje, se nanaša na koži podobno obliko, ki jo imajo plodovi te vrste.

Sinonimi in sorte

• Thelephora corium Pers., 1801

• Auricularia papyrina Bull. (1789) var. papyrina

• Auricularia papyrina Bulliard (1788), Herbier de la France, 9, tab. 402

• Auricularia papyrina var. alba Bull. (1791)

• Auricularia papyrina var. cinerea Bull. (1791)

• Auricularia papyrina var. papyrina Bull. 1789

• Auricularia papyrina var. rubra Bull. (1791)

• Boletus purpurascens de Candolle (1815), Flore française ou description succincte de toutes les plantes qui croissent naturellement en France, Edn 3, 6, p. 41 (nom. illegit.)

• Byssomerulius confluens (Schweinitz) Lindsey & Gilbertson (1978), Bibliotheca mycologica, 63, p. 80

• Byssomerulius corium (Persoon) Parmasto (1967), Eesti NSV teaduste akadeemia toimetised. Bioloogiline seeria, 16(4), p. 383

• Byssomerulius corium f. castaneus Parmasto (1967)

• Byssomerulius corium var. corium (Pers.) Parmasto 1967

• Byssomerulius corium var. halileensis Zmitr.

• Byssomerulius sordidus (Berk. & M.A. Curtis ex Cooke) Hjortstam 1995

• Cantharellus confluens (Schweinitz) Schweinitz (1832), Transactions of the American philosophical Society, serija 2, 4(2), str. 153

• Cladoderris platensis Speg., 1899

• Cladoderris rickii Lloyd (1923), Mycological writings, 7, mycological notes n° 69, p. 1196

• Meruliopsis corium (Persoon) Ginns (1976), Canadian journal of botany, 54(1-2), p. 126

• Merulius aurantiacus Klotzsch (1836), v: Berkeley, The english flora of sir J.E. Smith, glive, 5(2), p. 128 (nom. illegit.)

• Merulius chilensis Spegazzini (1924), Revista chilena de historia natural, 28, p. 26

• Merulius confluens Schweinitz (1822), Schriften der naturforschenden Gesellschaft zu Leipzig, 1, p. 92

• Merulius corium (Pers.) Fr. (1828) var. corium

• Merulius corium (Persoon) Fries (1828), Elenchus fungorum, sistens commentarium in systema mycologicum, 1, str. 58

• Merulius corium f. alutaceus Bres. (1901)

• Merulius cubensis Burt (1917), Annals of the Missouri botanical Garden, 4, str. 326

• Merulius deglubens (Berkeley & M.A. Curtis) Burt (1917), Annals of the Missouri botanical Garden, 4, str. 325

• Merulius dubiosus Bres. ex Rick, 1938

• Merulius dubiosus var. coriaceus Rick (1960), Iheringia, série botânica, 7, p. 195

• Merulius haedinus Berkeley & M.A. Curtis (1872), Grevillea, 1(5), str. 69

• Merulius hirsutus Burt (1917), Annals of the Missouri botanical Garden, 4, str. 312

• Merulius moelleri Bresadola & Hennings (1896), Hedwigia, 35(5), p. 285

• Merulius papyrinus (Bull.) Quél. (1888) var. papyrinus

• Merulius papyrinus (Bulliard) Quélet (1888), Flore mycologique de la France et des pays limitrophes, p. 32

• Merulius papyrinus var. caesius Quél. (1892)

• Merulius pelliculosus Cooke (1891), Grevillea, 19(92), p. 109

• Merulius sodiroi (Patouillard) Rick (1960), Iheringia, série botânica, 7, p. 194

• Merulius sordidus Berk. & M.A. Curtis ex Cooke, Grevillea 19: 108 (1891)

• Merulius stereoides Henn., 1901

• Merulius ulmi Peck (1906), Bulletin of the New York state Museum, 105, p. 26

• Phlebia blumenaviensis Hennings (1897), Hedwigia, 36(4), str. 198

• Phlebia deglubens Berkeley & M.A. Curtis (1891), v Cooke, Grevillea, 20(93), str. 3

• Phlebia sodiroi Patouillard (1892), Bulletin de la Société mycologique de France, 8(3), p. 116

• Polyporus eriophorus Berk. & Broome, 1882

• Polyporus purpurascens Persoon (1825), Mycologia europaea, seu complet omnium fungorum in variis europaeae regionibus detectorum enumeratio, 2, p. 60 (nom. nezakonito.)

• Sesia aurantiaca Kuntze (1891), Revisio generum plantarum, 2, str. 870

• Sesia confluens (Schweinitz) Kuntze (1891), Revisio generum plantarum, 2, p. 870

• Sesia corium (Persoon) Kuntze (1891), Revisio generum plantarum, 2, p. 870

• Sesia haedina (Berkeley & M.A. Curtis) Kuntze (1891), Revisio generum plantarum, 2, str. 870

• Thelephora corium Persoon (1801), Synopsis methodica fungorum, p. 574 (Basionyme) Sanctionnement : Fries (1821)

• Thelephora incarnata var. ß corium(Persoon) Persoon (1822), Mycologia europaea, seu complet omnium fungorum in variis europaeae regionibus detectorum enumeratio, 1, p. 131

• Thelephora papyrina (Bulliard) de Candolle (1805), Flore française ou description succincte de toutes les plantes qui croissent naturellement en France, Edn 3, 2, p. 106

Viri:

Fotografija 1 - Avtor: Valentin Hamon (CC BY-SA 4.0 International)

Fotografija 2 - Avtor: pinonbistro (CC BY-SA 4.0 International)

Fotografija 3 - Avtor: pinonbistro (CC BY-SA 4.0 International)

Fotografija 4 - Avtor: pinonbistro (CC BY-SA 4.0 International)

Fotografija 5 - Avtor: pinonbistro (CC BY-SA 4.0 International)