Bjerkandera adusta
Kaj morate vedeti
Bjerkandera adusta je neužitna poliporna goba, ki ima v mladosti žametno, snežno belo površino klobuka, s staranjem pa postane gladka in belkasta. Ima tudi izrazito rjave predele na površini por. Vrsta je splošno razširjena. Pogosto jo najdemo na razpadajočem lesu, kot so štori, debla, veje, zlasti bukve, breze, hrasta, topola, vrbe, ograjni stebri, povsod, kjer je na voljo les.
Mladi osebki imajo značilno sivo do oker rjavo barvo z belim robom. Starejši primerki postanejo temnejši, rob pa se lahko tudi razbarva. Pore na spodnji strani so najprej srebrno sive, pozneje dimno sive, ob poškodbi pa počrnijo.
Ker B. adusta proizvaja encime, ki lahko razgrajujejo policiklične aromatske ogljikovodike, kot so tisti, ki se uporabljajo v sintetičnih tekstilnih barvilih, je bilo raziskovalno zanimanje za preučevanje te gobe za morebitno uporabo pri bioremediaciji. Raziskave o teh encimih za razgradnjo lignina, ki jih proizvaja B. adusta, kot je vsestranska peroksidaza, se je v študijah pokazalo, da lahko razbarva sintetični melanin. Ta značilnost lahko omogoči, da se B. adusta se bo v prihodnosti uporabljala za razbarvanje melanina v kozmetičnih izdelkih.
Raziskovalci z Japonske so ugotovili, da so spore bakterije B. adusta so lahko v velikem številu prisotne v človeški slini in sluznicah ter povzročajo vztrajen kašelj (10,13-15,18).
Število sinonimov (89) kaže na precejšnjo variabilnost vrste.
Druga imena: Smoky Polypore, Smoky Bracket, Grijze buisjeszwam (Nizozemska), Angebrannter Rauchporling (Nemščina), Šedopórka osmahlá (Češka).
Identifikacija gob
Kapica
Klobuček podoben oklepu do police (in običajno bočno spojen z drugimi klobučki) ali le obrnjen rob nad razpotegnjeno površino por - ali pa včasih povsem manjka; polkrožen do nepravilnega obrisa; izbočen do ploščat; do približno 10 cm širok in 6 cm globok; žameten do drobno dlakast, z zrelostjo postane plešast; belkast do sivkast, rjavkast ali rjavkast; včasih coniran; v zrelosti z rjavim do črnim robom.
Površina por
Siva do črna; včasih modrikasto temnejša črna; s 6-7 drobnimi, oglatimi porami na mm; cevke do 2 mm globoke.
Flesh
Belkasta do šibko rjavkasta; trda in skorjasta ali usnjata.
Odtis spor
Bela.
Habitat
Saprobna na odmrlem lesu listavcev in redko iglavcev; povzroča belo gnilobo; enoletna; pojavlja se vse leto; razširjena po vsej Severni Ameriki.
Podobne vrste
Bjerkandera fumosa
Precej manj razširjen, vsaj v Italiji, razlikuje se po temnejši obarvanosti karpoforja, nekoliko manjših sporah, porozni površini od belkaste do kremne in nekoliko večjih porah. Raste samo na širokolistnih rastlinah.
-
Lahko ima tudi sive pore, vendar so pore nepravilno podolgovate, plodovi pa so dlakavi.
-
Razlikuje se po tem, da je plodna površina bela in ne siva.
Taksonomija in etimologija
Prvič jo je znanstveno opisal Carl Ludwig Willdenow leta 1787 kot Boletus adustus.
Finski mikolog Petter Adolf Karsten je leta 1880 pridobil njeno trenutno sprejeto znanstveno ime Bjerkandera adusta.
Posebni epiteton adusta pomeni ožgan; to se verjetno nanaša na "pepelnato sivo" barvo. Bjerkandera se nanaša na Clasa Bjerkanderja (1735-1795), luteranskega pastorja, meteorologa, botanika in entomologa, ki je študiral na univerzi v Uppsali.
Sinonimi
Boletus adustus Willd. 1787 (bazimion)
Agaricus crispus (Pers.) E.H.L. Krause (1932)
Bjerkandera adusta f. carpinea (Sowerby) Donk
Bjerkandera adusta f. resupinata (Bourdot & Galzin) Domański Orloś & Skirg. 1967
Bjerkandera adusta f. solubilis (Velen.) Bondartsev 1953
Bjerkandera adusta f. tegumentosa (Velen.) Bondartsev 1953
Bjerkandera adusta f. zonatula (Quél.) Domański Orloś & Skirg. 1967
Bjerkandera isabellina (Schwein).) P. Kras. 1879
Bjerkandera scanica (Fr.) P. Kras. 1882
Boletus adustus var. crispus (Pers.) Pers. 1801
Boletus adustus Willd. var. adustus 1787
Boletus carpineus Sowerby 1799
Boletus concentricus Schumach. 1803
Boletus crispus Pers. 1799
Boletus fuscoporus J.J. Planer 1788
Boletus fuscoporus Planer 1788
Boletus isabellinus Schwein. 1822
Boletus pelleporus Bull. 1791
Boletus suberosus var. flabelliformis Batsch, 1789
Coriolus alabamensis Murrill 1907
Daedalea fennica (P. Kras.) P. Kras. 1906
Daedalea oudemansii var. fennica P. Kras. 1882
Daedalea solubilis Velen. 1926
Gloeoporus adustus (Willd.) Pilát 1937
Gloeoporus adustus (Willd).) Pilát f. adustus 1937
Gloeoporus adustus f. excavatus (Velen.) Pilát (1937)
Gloeoporus adustus f. excavavatus (Velen.) Pilát, 1937
Gloeoporus adustus f. solubilis (Velen.) Pilát, 1937
Gloeoporus adustus f. tegumentosus (Velen.) Pilát, 1937
Gloeoporus crispus (Pers.) G. Cunn. 1965
Grifola adusta (Willd.) Zmitr. & Malysheva 2006
Leptoporus adustus (Willd).) Quél. 1886
Leptoporus adustus (Willd.) Quél. f. adustus 1886
Leptoporus adustus f. resupinatus Bourdot & Galzin, 1928
Leptoporus adustus f. viridans Pilát 1936
Leptoporus adustus f. zonatulus Quél. 1886
Leptoporus albellus (Peck) Bourdot & L.Maire, 1920
Leptoporus albellus f. raduloides Pilát (1932)
Leptoporus crispus (Pers.) Quél., 1886
Leptoporus nigrellus Pat. 1903
Microporus gloeoporoides (Speg.) Kuntze, 1898
Microporus lindheimeri (Berk. & M.A.Curtis) Kuntze, 1898
Polyporus adustus (Willd.) Fr. f. adustus 1821
Polyporus adustus (Willd.) Fr. podvrsta. adustus
Polyporus adustus (Willd.) Fr. var. adustus
Polyporus adustus (Willd.) Fr. 1821
Polyporus adustus f. resupinata Bres. 1922
Polyporus adustus f. resupinatus Bres., 1922
Polyporus adustus subsp. carpineus (Sowerby) Fr., 1874
Polyporus adustus var. argenteus (Ehrenb.) Pers., 1825
Polyporus adustus var. ater Velen., 1922
Polyporus adustus var. carpineus (Sowerby) Fr. 1874
Polyporus adustus var. pelleporus (Bull.) Pers., 1825
Polyporus amesii Lloyd 1915
Polyporus atropileus Velen. 1925
Polyporus burtii Peck 1897
Polyporus carpineus (Sowerby) Fr. 1818
Polyporus cinerascens Velen. 1922
Polyporus crispus (Pers.) Fr. (1821)
Polyporus crispus (Pers.) Fr. (1821) f. crispus
Polyporus crispus f. resupinata Bres. (1922)
Polyporus curreyanus Berk. ex Cooke, 1886
Polyporus digitalis Berk., 1854
Polyporus dissitus Berk. & Broome, 1875
Polyporus excavatus Velen., 1922
Polyporus fumosogriseus Cooke & Ellis, 1881
Polyporus halesiae Berk. & M.A.Curtis, 1853
Polyporus isabellinus (Schwein.) Steud. 1824
Polyporus lindheimeri Berk. & M.A. Curtis (1872)
Polyporus macowanii Kalchbr., 1881
Polyporus macrosporus Britzelm., 1894
Polyporus murinus Rostk., 1838
Polyporus nigrellus (Pat.) Sacc. & D. Sacc. 1905
Polyporus ochraceocinereus Britzelm., 1895
Polyporus scanicus Fr., 1863
Polyporus secernibilis Berk., 1847
Polyporus subcinereus Berk., 1839
Polyporus tegumentosus Velen., 1925
Polystictus adustus (Willd.) Fr.
Polystictus adustus (Willd).) Gillot & Lucand, 1890
Polystictus alabamensis (Murrill) Sacc. & Trotter, 1912
Polystictus carpineus (Sowerby) Konrad, 1923
Polystictus gloeoporoides Speg., 1889
Polystictus ochraceostuppeus Lloyd, 1916
Polystictus puberulus Bres., 1920
Poria argentea Ehrenb., 1818
Poria carnosa Rostr. ex Sacc. & D. Sacc., 1905
Poria curreyana (Berk. ex Cooke) G. Cunn. 1947
Tyromyces adustus (Willd.) Pouzar, 1966
Viri:
Fotografija 1 - Avtor: Michel Langeveld (CC BY-SA 4.0 International)
Fotografija 2 - Avtor: S. Sacc: Michel Langeveld (CC BY-SA 4.0 International)
Fotografija 3 - Avtor: Michel Langeveld (CC BY-SA 4.0 International)
Fotografija 4 - Avtor: Michel Langeveld (CC BY-SA 4.0 International)
Fotografija 5 - Avtor: Tomas P. (javna domena)
